Video

Prepis

Vsakdo pozna občutek, da stvari niso več take kot bi morale biti…

… da nismo dovolj uspešni,

da naši partnerski odnosi niso več zadovoljivi,

da nimamo stvari po katerih hrepenimo.

Pri kroničnem nezadovoljstvu, gledamo vse okoli sebe z zavistjo,

sebe pa z razočaranjem.

Pop kultura, oglaševanje in socialna omrežja, vse to samo še poslabšajo.

Opominjajo nas, da bomo propadli, če ne bomo dobili sanjske službe,

da neprestano rabimo izvrstna doživetja, da moramo biti konvencionalno privlačni,

imeti veliko prijateljev in da si moramo najti sorodno dušo.

Ostali, ki vse to imajo,

so namreč resnično srečni!

Številni izdelki za samopomoč

nam namigujejo, da smo si sami krivi, če ne delamo dovolj na sebi.

Zadnji dve desetletji potekajo raziskave, kako premagati takšne občutke.

Razvilo se je področje pozitivne psihologije, študije o tem, kaj daje našemu življenju smisel,

hkrati se je pojavila tudi kognitivna vedenjska terapija za spreminjanje negativnih čustev.

Znanstveniki so se začeli spraševati,

˝Zakaj so nekateri ljudje bolj srečni in bolj zadovoljni kot drugi?˝

˝Ali obstaja način, da to kar očitno ti ljudje počnejo pravilno, prenesemo na vse ostale?˝

V tem videu, želimo govoriti o enem izmed največjih faktorjev, ki vpliva na srečo ljudi…

… kako lahko si najdejo prijatelje…

in kako dobri so pri soočanju s stisko.

Protistrup za nezadovoljstvo je:

HVALEŽNOST!

Morda hvaležnost zveni kot nekaj iz priročnika za samopomoč, nekaj o čemer govorijo ljudje, ki uporabljajo preveč #hashtag-ov,

a vse kar trenutno vemo o hvaležnosti, temelji na številnih znanstvenih študijah in raziskavah.

Povezave do le- teh se nahajajo v opisu.

Hvaležnost lahko pomeni različne stvari za različne ljudi v različnih okoliščinah.

Je osebnostna lastnost, občutek, vrlina in način vedenja.

Lahko smo hvaležni nekomu, ki je nekaj storil za nas,

za naključne dogodke, kot je vreme,

ali pa smo celo hvaležni naravi ali usodi.

To imamo zapisano v genih.

1. Kako nas hvaležnost povezuje

Predhodnik hvaležnosti je najverjetneje vzajemnost.

Verjetno se je razvila kot biološki signal, ki živali motivira k izmenjavi na podlagi obojestranske koristi.

Najdemo jo v živalskem kraljestvu, med nekaterimi ribami, ptiči in sesalci,

predvsem pa med primati.

Ko naši možgani zaznajo, da je nekdo za nas naredil nekaj lepega, se odzovejo s hvaležnostjo,

in nas tako vzpodbudijo k poplačilu.

Zaradi te hvaležnosti nam je mar za druge, drugim pa je mar za nas.

To je bilo pomembno, ker so človeški možgani tekom razvoja postajali boljši pri prepoznavanju čustev,

sebične posameznike smo tako lahko identificirali in jih izločili iz skupine.

Sodelovanje in grajenje dobrih odnosov sta postali evolucijski prednosti.

V primeru, da smo bili lačni in nam je nekdo pokazal, kje najti okusne jagode, smo se počutili hvaležnega

in dolžnega povrniti uslugo.

Nagon po tem, da smo pro-socialni.

Ko smo jim uslugo povrnili, so bili oni hvaležni nam.

To je naše prednike medsebojno povezalo in ustvarilo močne vezi in prijateljstva.

Prve oblike hvaležnosti so bile tako biološki mehanizmi, ki so naše delovanje usmerjali k sodelovanju

kar je pomagalo k človeški prevladi Zemlje.

Sčasoma je hvaležnost postala nekaj več kot le biti fer do drugih.

2. Posledice hvaležnosti

Znanstveniki so ugotovili, da hvaležnost vzburi predele naših možganov, ki so odgovorni za

občutek nagrajenosti,

oblikovanje družbenih vezi,

in ugotavljanjem namer drugih.

Hvaležnost nam tudi olajša shranjevanje in priklic lepih spominov.

Še več, hvaležnost neposredno deluje kot protiutež negativnim občutkom in osebnostnim lastnostim,

kot sta zavist in primerjanje z drugimi,

narcisizem,

cinizem

in materializem.

Posledično so vsestransko hvaležni ljudje bolj zadovoljni z življenjem,

imajo boljše odnose,

lažje ustvarjajo nova prijateljstva,

bolje spijo, manj pogosto trpijo za depresijo, odvisnostjo ali izgorelostjo

in so boljši pri soočanju s travmatičnimi dogodki.

Hvaležnost nam na nek način otežuje padec v eno izmed psiholoških pasti sodobnega življenja.

Na primer, hvaležnost merljivo preprečuje nagnjenost k pozabljivosti in omalovaževanju pozitivnih izkušenj.

Če se za nekaj dolgo trudimo in trdo delamo, se lahko zgodi, da bo dejanski dosežek vzbujal nelagodje in praznino.

Čustveno se lahko znajdemo nazaj na začetku,

zato poskušamo doseči naslednji dosežek. Iščemo občutek zadovoljstva, namesto da bi bili zadovoljni sami s seboj.

Predstavljajmo si, da smo osamljeni in si želimo imeti več prijateljev.

Morda imamo prijatelja, celo več prijateljev, ki se želijo družiti, ampak se nam zdi, da to ni dovolj,

da smo zgube in se počutimo grozno.

Zato bomo mogoče zavrnili povabila k druženju in tako postali še bolj osamljeni.

Če pa smo hvaležni za odnose, pa bomo povabila sprejeli ali morda celo sami dali pobudo za druženje.

Bolj pogosto, ko tvegamo in se odpremo drugim, tem globlji bodo naši odnosi in večja bo verjetnost, da spoznamo nove ljudi.

V najboljšem primeru lahko hvaležnost sproži povratno zanko.

Pozitivna čustva vodijo v bolj pro-socialno vedenje, ki vodi v več pozitivnih družbenih izkušenj,

te pa nam dajejo več pozitivnih čustev.

To je pogosta izkušnja ljudi po resni stiski, kot je npr. kemoterapija.

Življenje se nam lahko zazdi čudovito po tem, ko prebrodimo stisko.

Najmanjše stvari lahko postanejo neskončni vir sreče,

od tega, da lahko okušamo,

do tega, da sedimo na soncu in se pogovarjamo s prijateljem.

Objektivno je naše življenje enako ali celo nekoliko slabše kot prej,

vendar naši možgani primerjajo trenutne izkušnje s tistimi iz težkih časov in se odzovejo s hvaležnostjo.

Če poenostavimo, hvaležnost ponovno vrže luč na dobre stvari v življenju.

Posledice te spremembe so lepši občutki in več pozitivnih izkušenj.

Čeprav je vse to dobro vedeti, pa še vedno obstaja vprašanje, kako občutiti več hvaležnosti.

3. Kako možgane pripraviti do tega, da so bolj hvaležni

Naša zmožnost občutiti več ali manj hvaležnosti ni enakomerno prerazporejena.

Obstaja tako imenovana lastnostna hvaležnost, od katere je odvisno koliko hvaležnosti lahko občutimo.

Odvisna je od genetske zasnove, osebnosti in kulture.

Njeno odkritje je znanstvenikom zastavilo vprašanje,

če je mogoče zasnovati vaje, ki bi spremenile našo lastnostno hvaležnost

in nas privedle do večje sreče.

Pričnimo najprej s pomembnimi opozorili.

Zaenkrat še ni povsem jasno, do kolikšne meje lahko hvaležnost izurimo in kako dolgo učinki trajajo.

Čarobne tabletke za srečo ne obstajajo.

Življenje je zakomplicirano.

Včasih se nam zdi, da imamo nadzor nad seboj, spet drugič, da nadzora nimamo.

To je V REDU!

Včasih nas iskanje sreče lahko spravi v še večjo nesrečo, še posebej, če se preveč sekiramo.

Na hvaležnost ne smemo gledati kot na zdravilo za depresijo ali kot nadomestek za strokovno pomoč.

Je le del sestavljanke

in ne rešitev sestavljanke.

Najlažja in najbolj znanstveno podprta vaja za hvaležnost je PISANJE DNEVNIKA HVALEŽNOSTI.

Pomeni, da se od enkrat do trikrat tedensko za nekaj minut usedemo

in si zapišemo pet do deset stvari, za katere smo hvaležni.

Najbrž se bo v začetku zdelo čudno, zato začnimo preprosto.

Znamo biti hvaležni za nekaj majhnega?

Npr. za to, kako dobra je kava, ali pa za prijaznost neznanca.

Znamo ceniti nekaj kar je nekdo naredil za nas?

Znamo pomisliti na stvari ali ljudi, ki bi jih pogrešali, če bi izginile_i

in za katere si hvaležen, da so v tvojem življenju?

Vsi smo si različni, zato bo vsak zase najbolje vedel, kaj deluje.

In to je pravzaprav vse.

Zveni skoraj žaljivo, ker je tako preprosto.

Vendar obstajajo številne raziskave, v katerih so sodelujoči poročali, da so bolj srečni in zadovoljni z življenjem,

po tem ko so nekaj tednov ponavljali to vajo.

Študije so celo pokazale spremembe v možganski aktivnosti, nekaj mesecev po koncu raziskav.

Vaditi hvaležnost, je morda pravi način, da se reprogramiramo.

Te študije kažejo, da naša občutja niso vnaprej določena.

Navsezadnje je naša izkušnja življenja odvisna od naših pričakovanj.

Le ko napademo svoja osrednja prepričanja o sebi in življenju,

lahko spremenimo svoje misli in počutja,

kar avtomatsko spremeni naše obnašanje.

Precej neverjetno je, da lahko nekaj preprostega kot je samorefleksija,

spremeni poti v naših možganih in se bori proti nezadovoljstvu.

In če to ni razlog za več optimizma,

kaj potem je?

Biti človek je težko, ampak ne rabi biti tako zelo težko.

Morda bomo, če le pogledamo okoli sebe,

ugotovili, da je življenje pravzaprav precej boljše, kot smo mislili.

Če si radoveden in želiš preizkusiti hvaležnost, imamo nekaj zate.

Ne pozabi, da ni treba od nikogar ničesar kupiti, da vadiš hvaležnost.

Vse kar potrebuješ je list papirja, svinčnik in pet minut tvojega časa.

Zdaj ko to veš, ti predstavljamo še Kurzgesagt dnevnik hvaležnosti, ki temelji na prebranih študijah,

pogovori s strokovnjaki, in našimi lastnimi izkušnjami v zadnjem letu.

Dnevnik je narejen tako, da ti olajša v tvojo dnevno rutino vključiti pisanje dnevnika hvaležnosti.

V njem so kratke razlage in refleksije, ki naredijo stvari malo bolj zanimive.

Dnevnik smo tudi olepšali po najboljših močeh.

Ta video je del neuradne serije bolj osebnih in introspektivnih videov,

vse od optimističnega nihilizma do osamljenosti in zdaj tudi hvaležnosti.

Ne želimo postati kanal za samopomoč,

zato bomo objavljali približno en tak videoposnetek na leto.

Upamo da so v pomoč nekaterim od vas.

Hvala za ogled!