Video

Prepis

Človekov obstoj je zastrašujoč in zapleten.

Pred par sto tisoč leti smo razvili zavest in se znašli na nenavadnem kraju.

Ta je bil poln drugih bitij. Nekatera smo lahko pojedli; druga so lahko pojedla nas.

Obstajala je tekočina, ki smo jo lahko pilI in stvari, s katerimi smo lahko ustvarjali druge stvari.

Podnevi je bila na nebu majhna rumena krogla, ki je grela našo kožo.

Nočno nebo je bilo polno čudovitih luči.

Ta kraj, je očitno bil ustvarjen za nas.

Nekaj je bdelo nad nami.

Bili smo doma. Tako je bilo vse manj zastrašujoče in zapleteno.

A bolj, kot smo se starali, več smo se naučili o svetu in nas samih.

Ugotovili smo, da čudovite, svetleče luči ne svetijo za nas, ampak enostavno so.

Ugotovili smo, da nismo v središču tega, čemur danes pravimo vesolje,

in da je slednje veliko starejše, kot smo mislili.

Ugotovili smo, da smo narejeni iz majhnih, mrtvih delcev,

ki sestavljajo večje stvari, ki pa iz neznanega razloga niso mrtve,

in da smo le kratkotrajna stopnja v zgodovini, ki sega več kot milijardo let v preteklost.

S spoštovanjem smo ugotovili, da živimo na vlažnem prašnem delcu, ki se premika okoli srednje velike zvezde

v tihem območju rokava povprečne galaksije, ki je del skupine galaksij, ki je nikoli ne bomo zapustili.

In ta skupina je le ena od tisočih, ki skupaj tvorijo ogromno galaktično jato.

A naša galaktična jata je le ena izmed tisočih, ki tvorijo vesolje, ki ga lahko vidimo.

Vesolje bi lahko bilo še milijon krat večje, pa tega nikoli ne bomo vedeli.

Lahko govorimo o dvestotih milijonih galaksij

ali trilijonih zvezd in planetov

vendar vse te številke ne pomenijo nič. Naši možgani ne dojamejo teh konceptov.

Vesolje je preveliko. Preveč ga je.

Vendar velikost le-tega ni najbolj težaven koncept za nas.

To je čas, oziroma čas, ki ga imamo na razpolago.

Če ste med srečneži, ki živijo do stotega leta,

imaste pet tisoč dvesto tednov na razpolago.

če ste zdaj stari 25, imate še tri tisoč devetsto tednov na razpolago.

Če boste umrli pri sedemdesetih, imate še dva tisoč tristo štirideset tednov na razpolago.

veliko časa, vendar tudi… ne toliko.

Kaj potem?

Biološki procesi se bodo zaustavili

In dinamični vzorec - vi, bo prenehal biti dinamičen.

Vse bo razpadlo, dokler ne bo ostalo nič več od vas.

Nekateri verjamejo, da obstaja del nas, ki ga ne moremo videti ali meriti

Ampak niti ne moremo izvedeti. To življenje je vse, kar imamo

in morda končamo mrtvi - za vedno.

To je manj strašljivo kot se sliši.

Če se ne spomniš 13,75 milijard let, ki so se odvijale preden si sploh obstajal

Potem bodo leta in leta, ki pridejo po tvoji smrti, šla mimo, kot nič.

Zapri oči. Štej do 1.

Tako se občuti neskončnost.

Kolikor vemo, na koncu vesolje umre in nič več se ne bo spremenilo.

Naši videi sprožijo strah v mnogih ljudeg

in zadnje minute verjetno niso pomagale.

Želimo ponuditi drugačen način oz. pogled na te stvari~

neznanstven, čustven pogled. Kurgezgesagtovo filozofijo.

Vzemite na rezervo, ne želimo, da veste o človeškem obstoju več, kot vemo mi…

Notranji strah štejemo pod optimistični nihilizem.

Kaj mislimo s tem?

Če povzamemo - zdi se neverjetno, da bi bile vse zvezde ustvarjene za nas.

Zdi se kot kruta šala.

Postali smo pozorni, da dojamemo, da ta zgodba ni o nas.

Čeprav je dobro vedeti o elektronih in mitohondriju,

znanost ne naredi nič, da bi bile te stvari manj depresivne.

Kaj zdaj??

Dobimo 1 priložnost za življenje. Je strašljivo, vendar nas osvobodi.

Če se vesolje konča, bo vsako ponižanje v življenju pozabljeno.

Vsaka napaka, ki ste jo naredili, bo pozabljena.

vsaka slaba stvar, ki ste jo naredili, ne bo nič pomenila…

Če je to življenje vse, kar izkusimo, je potem edino, kar pomeni.

Če vesolje nima načel, so pomembna le ta, ki so pomembna nam.

Če vesolje nima namena, imamo mi pravico reči, kaj namen je.

Ljudje nekoč ne bodo več obstajali (verjetno)

ampak preden se to zgodi, imamo priložnost raziskovati svet okoli nas.

Občutimo, izkusimo stvari, hrano, knjige, vse okoli nas.

Dejstvo, da lahko mislimo o tem, je fantastično.

Enostavno je misliti, da smo ločeni od vsega, vendar to ni res.

Smo kot vesolje, kot zvezda

ali črna luknja ali nebula.

Celo bolje, mislimo in smo del,

smo centralni organ vesolja.

Smo resnično svobodni v igrišču velikosti vesolja

Tako da ciljamo na srečo in iščemo utopijo v zvezdah

Nismo odkrili vsega, kar bi lahko

Ne vemo, zakaj so pravila vesolja taka, kot so

Kako je življenje nastalo in kaj je.

Ne vemo, kaj je zavest in če smo sami v vesolju.

Vendar lahko poskušamo najti odgovore.

So milijarde zvezd, ki jih lahko obiščemo. Bolezni, ki jih lahko pozdravimo.

Ljudje, ki potrebujejo pomoc. Pozitivna čustva, ki jih lahko izkusimo.

in video igrice, ki jih moramo dokončati

Veliko je moč narediti.

Da zaključimo ~ veliko časa si že porabil

Če je to edina priložnost za življenje, ni razloga, da se ne bi zabavali

in živeli srečno kot le lahko.

Dodatne točke, če si izboljšal življenja drugih

Še več dodatnih točk, če pomagaš zgraditi galaktični človeški imperij…

Delaj stvari, ki te osrečijo.

Ti se odločaš, kaj to pomeni zate. :)