Video

Prepis

Bil si na poti domov, ko si umrl.

Bila je prometna nesreča.

Nič posebnega

ampak vseeno smrtno.

Bila je smrt brez bolečin.

Reševalci so se potrudili, da bi te rešili.

Vendar neuspešno.

Tvoje telo je bilo tako izmaličeno,

da je tako bolje zate. Zaupaj mi.

In takrat si me spoznal.

• Kaj se je zgodilo?

Kje sem?

• “Umrl si”, sem rekel neposredno.

Nima smisla mencati z besed.

“Tovornjak je bil…”

“…in drsel je.”

“Ja.”

“Jaz… Jaz sem umrl?”

“Ja.”

“Ampak ne se sekirati.”

“Vsakdo umre.”

Pogledal si naokoli.

Bila je sama praznina.

Samo ti in jaz.

“Kaj je ta kraj?”

“Je to posmrtno življenje?”

“Več ali manj.”

“Si ti Bog?”

“Ja, Bog sem.”

“Moji otroci, moja žena.”

“Kaj je z njimi?”

“Bodo v redu?”

“To rad vidim”, sem rekel.

“Pravkar si umrl in tvoja glavna skrb je za tvojo družino.”

“To je dobra stvar.”

Gledal si me s prevzetostjo.

Tebi nisem bil videti kot Bog.

Videti sem bil kot nek moški ali mogoče ženska.

Mogoče neka bleda oblika avtoritativna figura.

“Ne skrbi”, sem rekel, “v redu bodo.”

“Otroci se te bodo spominjali popolnega v vseh pogledih.”

Niso imeli časa, da bi postali prezirljivi do tebe.

Tvoja žena bo jokala navzven,

na skrivaj pa bo olajšana.

Po pravici povedano, tvoj zakon je razpadal.

Če ti je v tolažbo,

se bo počutila krivo, da čuti olajšanje.

• Oh…

Torej, kaj se zgodi sedaj?

A grem v nebesa?

Ali pekel, ali kaj?

• Nič od tega. Reinkarniral te bom.

• Ah…

Torej so imeli Hindujci prav.

• Vse vere imajo po svoje prav.

Sprehodi se z menoj.

Sledil si mi na sprehodu skozi praznino.

• Kam greva?

• Nikamor točno določeno.

Samo lepo se je sprehajati med pogovorom.

• Torej… v čem je smisel.

Ko se bom ponovno rodil, bom prazen list, a ne?

Dojenček.

Vse moje izkušnje in vse,

vse, kar sem naredil v tem življenju,

bo zaman.

• Ni tako.

V sebi imaš vse znanje

in izkušnje vseh svojih prejšnjih življenj.

Sedaj se jih samo ne spominjaš.

Ustavil sem se

in te prijel okoli ramen.

• Tvoja duša je bolj čudovita,

lepa in ogromna kot si lahko predstavljaš.

Človeški um lahko zadrži samo en delček tega, kar si.

Tako je kot vtakniti prst v kozarec vode,

da bi preveril ali je topla ali hladna.

Majhen delček sebe vstaviš v plovilo

in ko ga prineseš nazaj ven,

si pridobil vse izkušnje, ki jih je doživel.

V človeku si bil zadnjih 48 let.

Zato se nisi še raztegnil in

začutil svoje preostale obširne zavesti.

Če bi se tukaj zadržala dovolj dolgo,

bi se začel vsega spominjati.

Ampak nima smisla to početi med vsakim življenjem.

• Kolikokrat sem bil že reinkarniran?

O, veliko… veliko velikokrat

in v veliko različnih življenj.

Tokrat boš kitajsko kmečko dekle

v letu 540 pred našim štetjem.

• Čakaj?

Kaj?

Pošiljaš me nazaj v čas?

• No, tehnično…

čas kot ga poznaš ti obstaja samo v tvojem vesolju.

Stvari so drugačne, od kjer prihajam jaz.

• Od kjer… od kjer prihajaš ti?

Seveda, od nekje prihajam.

Nekje drugje.

So še drugi kot sem jaz.

Vem, da te zanima, kako je tam,

ampak, iskreno povedano, ne bi razumel.

“Oh”, si rekel, malo razočaran.

• Ampak, počakaj.

Če se lahko reinkarniram na druge kraje v času,

bi se lahko v nekem trenutku srečal s seboj.

• Res je, to se vseskozi dogaja.

In ker se obe življenji zavedata samo svojega življenja,

niti ne veš, da se dogaja.

• Torej, v čem je smisel tega?

Pogledal sem te v oko.

• Smisel življenja, zakaj sem naredil to vesolje,

je, zato da ti dozoriš.

• Misliš človeštvo,

želiš, da mi odrastemo?

• Ne, samo ti.

Vse to vesolje sem naredil zate.

Z vsakim novim življenjem rasteš in in se razvijaš

in postajaš večji in mogočnejši um.

• Samo jaz?

Kaj pa vsi ostali?

• Nobenega drugega ni.

V tem vesolju

sva samo ti in jaz.

Brezzizrazno si strmel vame.

• Ampak vsi ljudje na Zemlji?

• Vsi so ti,

tvoje različne inkarnacije.

• Čakaj… jaz…

sem vsi?

• Sedaj dojemaš.

• Sem vsako človeško bitje, ki je kdajkoli živelo.

• Ali, ki bo kdajkoli živelo.

Ja.

• Sem Abraham Lincoln…

• In si tudi John Wilkes Booth.

Sem Hitler…

Si rekel zgroženo.

• In si milijoni, ki jih je ubil.

• Sem Jezus…

• In si vsi, ki so mu sledili.

Utihnil si.

Vsakič, ko nekomu narediš nekaj žalega,

izvajaš nasilje nad samim seboj.

Vsako dejanje dobrote, ki si ga storil

si storil samemu sebi.

Vsak vesel in žalosten trenutek

ki ga je kadarkoli doživel kak človek

si ali boš doživel ti.

Dolgo si razmišljal.

• Zakaj?

Zakaj vse to?

• Ker boš nekega dne postal kot jaz.

Ker to si ti.

Si eden moje vrste.

Si moj otrok.

“Uau,” si rekel osuplo.

• Hočeš reči, da sem bog.

• Ne, ne še. Ti si zarodek.

Še vedno rasteš.

Ko boš doživel vsa človeška življenja

skozi ves čas,

boš zrasel dovolj, da se boš rodil.

• Torej je celo vesolje…

samo…

• Jajce.

Sem odgovoril.

Čas je, da greš naprej v svoje naslednje življenje.

In poslal sem te na pot.